wtf wtf
forum za vse odfukane in odštekane :D
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Pogovarja se z živalmi

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    wtf Seznam forumov -> Misteriji
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Lanuin
Special
Special


Pridružen/-a: 20.04. 2007, 14:22
Prispevkov: 1640
Kraj: Somewhere in Germany

PrispevekObjavljeno: Čet 03 Maj 2007 13:24    Naslov sporočila: Pogovarja se z živalmi Odgovori s citatom

Sofija energijsko zleze v žival. Tedaj jo razume in lastniku lahko pove, kako se konj, pes, mačka, papiga, morski prašiček počuti; zazna, če je žival morda bolna, kaj jo boli, kaj bi rada … Ima talent, da se znajde z ži­valjo in lastnikom v skupnem morfo­ge­netskem polju, o katerem smo že pi­sali (članek si lahko preberete v spletnem arhivu http://www.skrivnosti-sveta.com/telo-um/sesti_cut_pri_ zivalih.html) in bomo spet v naslednji številki Misterijev. Vi pa imate mož­nost poklicati Sofijo. V uredništvu Mi­ste­rijev bo vsak ponedeljek med 16 in 17 uro. Številka telefona je 01/434 73 09.


Nadčutne sposobnosti živali so skoraj še neraziskane, še manj pa je sposobnost Sofije. Največ je doslej na tem pod­ročju raziskoval angleški biolog Rupert Shel­drake. Spoznal je, da ima narava svoj spomin, ki je vzrok razvoja organiz­mov in njihovih sposobnosti in ki temelji na »morfični resonanci«. Ugotovil je, da je morfično polje tisto, ki telepatsko po­ve­zuje živali z njihovimi lastniki, tako da zaslutijo, kdaj bo gospodar prišel domov. Sofija pa telepatsko ugotavlja, kaj se mota v glavah živali.

Njeno pravo ime ni Sofija:

»Ni prijetno, da te ljudje ne razumejo. Iz­brala sem delovno ime Sofija, da se iz­ognem kakršnim koli obsojanjem in nad­­legovanjem. Prek telefona lahko pridem v stik z ljudmi, ki imajo živali in jih njihove skrivnosti zanimajo,« pravi štiri­desetletna Ljubljančanka, umetnica, vizu­alistka, ki jo vsak teden pokliče kakih pet­najst ljudi, da jo povprašajo o …

»diagnostiki. Javljajo se ljudje, ki imajo res težave z živalmi, ne le radovedne­­ži. Tisti, ki pri živalih opazijo zdravstve­ne ali nenadne vedenjske spremembe.«

Ali lahko vedno odgovorite?

Vsi lastniki živali niso dobri mediji in mi ne predstavijo živali tako dobro, da bi jo lahko videla pred očmi, da bi jo ču­tila. Takim ne morem pomagati. Po­ma­ga, če imajo v hiši še koga, ki bi po­skušal biti dovolj prepričljiv, da pridem do in­for­macij. Če take povezave ni, ne mo­re­mo nič. V takem primeru se pač opra­vi­čim, saj preprosto ne gre.

Kličejo tudi firbci?

Dostikrat gre za lažne klice, da bi me pre­izkušali. Tega sem imela precej, a to vsaj približno začutim. Ljudje si tedaj močno nafantazirajo kakšno žival in po­skušajo od mene dobiti neke podatke. To­da informacije so tako pisane, tako čud­ne, da ne spadajo h kaki živali.

Kdaj ste se začeli pogovarjati z žival­mi?

Moje živali so govorile, pa sem naj­prej mi­slila, da to sama fantaziram. Am­pak to so bile zamisli, ki meni nikoli ne bi padle v glavo, potem pa sem se izobra­zila tudi na spletnih straneh. Našla sem še druge ljudi, ki to počnejo; imajo poseben način meditacije, da pridejo k sebi, da sebe odstranijo, da lahko govorijo s svojo živalco. To je zelo uporabno na pri­mer na kaki kmetiji, kjer imajo veliko živali in je ena pač problematična. V glavnem to počnejo ženske.

Zakaj?

Ker bolj verjamejo v svojo stabilno mi­sel, da je to v redu, da je povsem prav da to počnejo. Moških je dosti manj. V glavnem ženske se ukvarjajo tudi z ma­sažo živali, oziroma imajo neposreden stik z živalmi, tudi zvermi. Temu se pra­vi šepetalec konjem. Gre za uglaševanje tem­peramenta živali.

Šepetalec konjem je slovenski stro­kov­ni naziv, malce je poetičen.

Kaj pa pravi znanost?

Etologija je znanost o vedenjskih vzor­cih živali glede na vrsto. Če imamo rastlinojedca, konja, ima svoj vedenjski spekter in če nekaj odstopa, se etologija ukvarja s tem. Gledajo, kako je prišlo do odstopanja. Tisti ki se ukvarjajo s temperamentom živali, kot so šepetalci ko­njem, pa niso etologi, ponavadi niso bio­logi, navadno nimajo tega predznanja. In zato je ta njihova sposobnost tako fan­tastična in čudežna.

Šepetalci konjem uporabljajo telepatijo?

Da. S telepatijo se da videti zelo veliko. Če nisi naporen do živali, in obratno, če je žival odprta do tebe. To pa zmoreš z ve­liko prakse, z veliko stika z živalmi. Za­to je zelo dobro imeti redno prakso, po kakš­nih klinikah …

Delate na kliniki?

Da. Imam navezo z eno naših privatnih klinik, kjer se ukvarjam s post­travmat­skim šokom živali. Ukvarjam se tako z lastniki kot s samimi živalmi, ki so tam v karanteni, da se poravna, da se vzpo­stavi ra­v­no­težje.

Koliko je pri nas šepetalcev konjem?

Teh ljudi pri nas ni veliko. Se ne izpo­stav­ljajo, ker so takoj stigmatizirani. To je zoprno. Kot so stigmatizirane vedeže­val­­ke, smo tudi mi. Zato sem se skrila. Ampak če­prav sem skrita, imam po šest­najst telefonov na teden, nekaj tudi iz Evrope. Znanci povedo znancem in ta­ko se krog širi, kot polž, kot spirala.

Kdaj ste prvič ugotovili, da lahko nave­žete stik?

Ko sem bila še čisto majh­na, sem ugoto­vila, da naš maček govori, pa da naš pes tudi govori. Da ga boli glava. Ljudje za te stvari ne vedo, a živali imajo prav tako migrene kot mi.

Kako se pogovarjate?

Žival okrog sebe oddaja ne­kakšen ob­roč, zrak, ki je dober ali pa ni dober. Lahko je zelo namagneten. In je poln barv ali pa ni nič. Lahko je čisto prazen, lahko je zelo tanek, kot opnica. To je najbrž avra. Znotraj te avre so luknjice. Ne znam drugače razložiti. Skozi te luknje se da zaslutiti, kako priti noter. Jaz moram vstopiti v žival in postati ta žival. Ko postanem ta žival, točno vem, kaj jo boli, kaj razmišlja in kje ima težave.

Vedno komunicirate na enak način?

Dostikrat je medijev več, načini komuni­ciranja pa so različni. Ko sem delala z ži­valmi v Novi Zelandiji, sem se pogo­var­jala angleško, slovenske živali govo­ri­jo slovensko, hrvaške živali sredi Rovi­nja govorijo hrvaško.

Kako to?

Ljudje, ki imajo kontakt z živalmi, jim vne­­sejo določen besednjak in potem ta je­­zik obstaja v živalih. Obstaja simbolika, na podlagi katere te živali delujejo. Če reče­mo hrana ali pa kost, ta pes točno ve, za kaj gre in si v glavi to predstavlja. In zato prosi. To je jasno vsakemu lastniku.

Govorijo živali enako?

V Angliji žival razume neke druge para­metre in tudi drugače govori. Nekatere ži­vali govorijo v celih stavkih. Druge ži­vali govorijo slikovno, spuščajo zgodbico. Konj mi na primer spušča zgodbo, kako ga njegov sosed v hlevu, konj v so­sednjem boksu, stalno brca in živcira, mu ne da miru. Če to vemo, ju razselimo. Nista dobra soseda. To mi konj govori tako, da mi kaže sliko. Živali v na­ravi mi kažejo, da so celo dopoldne skri­te za koruzo, ker je tam traktor, ki se no­če umakniti. One to razumejo tako, da se je nalašč postavil tja in da je kot zver. Tako se srnjad zadržuje in si ne upa ne levo ne desno. To so zgodbe živali.

In če so bolne?

Če jih boli črevo, lastnik tega ne vidi. Ži­vali si predstavljajo, da imajo notri kepe. Žival razlaga, da ima notri kepe, kar po­meni, da se ne more iztrebiti. Takšno ži­val je dobro razumeti in jo zmasirati, da se stvar v črevesu uredi. Zelo velikokrat so to čisto praktične stvari. Rastlinojedci imajo težave s koliko, ki tišči. Žival ima velik podpritisk v že­lod­cu in mi raz­laga, da ima po­ve­šen hrbet in kako ji visi … vse to žival raz­lo­ži, kmet pa hitro ve, kaj naj naredi. Dvigne in je stvar urejena.

Drugo so zobje. Žival lastniku zelo tež­ko pove, da ima luknjo v zobu, da ima bolečino, ki gre v male možgane. Po­tem na pri­mer kožne bolezni, ki so pod dlačjem ali pod perjem. Vse to žival srbi, vča­sih kaže na alergijo, pa gre le za lokalne točke, ki jih odkrijem in se stvar sanira. Zato je to zelo praktič­no.

Je vedno tako enostavno?

Dosti manj praktične, pa z več kolobocije so zgodbice živali.

Na primer, maček …

Maček na primer cele dne­ve gleda avto, potlej pa tistega avtomobila ni več in ma­ček je vznemirjen. Takšen podatek za lastnika ni pomemben, je pa mačji pro­blem. Maček ima namreč določeno sliko, nekaj spremlja. Vsak dan z višine gle­da spremembe na tleh, spremembe na­rave. Ta avto, ki ga več ni, je zanj sprememba narave. V primeru, ko mi maček spo­roča, da je avto bil in ga sedaj ni več, je lahko cel kup zgodb. Lahko sta se dva razšla in sedaj avta ni več … To pa mora razbrati last­nik – kaj je v zgodbi bistveno in ne­bist­veno. To so lokalni podatki; jaz imam premalo informacij in izvem samo črtice. Iz teh črtic pa se potem nekateri ljudje znajdejo, nekateri pa pač ne.

Če je živali več?

Pri mešani skupini živali, ko imamo psa, mačko, pa kakega hrčka, so cele zgodbe. Jaz v glavnem dobim zgodbo enega. Eden je glavni, tisti, ki največ odda.

Kakšna so živalska sporočila?

Včasih govorijo tako kot slišijo, kot majh­ni otroci. V glavnem pa posredujejo po­dobe, slike. Kot majhne fotografije, majh­ni filmčki, ki jih dobim, njihove majh­ne sre­če in nesreče, problemi, veliko no­stal­­gič­nega. Včasih do mene pride vonj.

Kateri?

Pogosto mi začne smrdeti po kisu ali po česnu, po starih hruškah. To so prenosi mi­sli o vonju, kar pomeni, da je vonj me­dij, ki je pri živalih absolutno prvi. Naj­brž mi živali, ki se informirajo na podlagi vonja, tega prenesejo kot strupenega, kot dobrega …

Ali veste, kaj vonji pomenijo?

Vonjev ne razumem, ne vem kaj pome­nijo, jih samo vonjam, lahko jih le pri­bliž­no opišem. Pri psu in mački to po­me­ni milijon stvari, zame pa je to le informacija, da je ta vonj pomemben … Ne znam določiti, ali ta vonj za žival po­meni dobro ali slabo, vem samo, da je močna informacija. Mislim, da tega nih­če ne more razumeti v podrobnosti.

Zakaj vas ljudje pokličejo?

V glavnem zaradi osnovne diagnostike, ali pa za drugo mnenje. Doktor je prvi, te­rapevt pa drugi. Vprašujejo, ali je bo­lezen smrtno nevarna, ali se izplača ope­rirati, ali naj pustijo žival doma … Bist­ve­no vprašanje, ki ljudi zanima, je, ali ži­val trpi. Recimo da ima raka in so se od­ločili, da bo doma do smrti.

Zanima jih tudi, ali je žival žalostna, kaj žival dela, ko jih ni doma, če ji je do­bro pri njih doma. Posebno tisti, ki so vzeli žival iz zavetišča ali že odraslo žival od sosedov, sprašujejo ali je v redu, kaj naj naredijo, da bodo živali približali tisti svet, ki ji je najboljši. Če ima mladi­če, sprašujejo, če bodo vse oddali. Tega pa jaz ne morem, nisem jasnovidka, ne vidim prihodnosti, vidim sedanje sta­nje, diagnostiko, inteligenčno stanje živali ozi­roma njihovo percepcijo, pa težnje ži­vali, kje ji je najbolje, kje ji je najslabše. Ne vidim veliko nazaj in nič ne vidim na­prej.

In ko žival pogine?

Živali po smrti ne morem obravnava­ti, ne morem pomagati, je vse razprše­no, do smrti da in morda v nekem tran­zi­cij­skem času še, po­tem pa ne več.

Koliko traja tranzi­cija?

Tranzicijski čas je, tako kot pri ljudeh, ze­lo različen. Nekatere živali so še en te­den v okolju, ne­ka­tere eno leto, nekate­rih pa takoj ni več.

Pomagate tudi ljudem?

Z ljudmi se ne ukvarjam. Malo sem se za­­čela, pa se je pokazalo, da bi me lju­dje kar raztrgali. Je preveč drugega.

Pa vendar …

Ne, ne in ne. Pri človeku je veliko laži, ve­­liko blefiranja, veliko preveč patosa, da bi se še ukvarjala s tem. V glavnem so to bile ženske, ki so delale iz majhnega veliko, to me je preprosto nehalo zanimati. Jaz sem namreč naivna oseba in imam rada čiste, jasne zgodbe. In živali ne lažejo, si ne izmišljujejo, nimajo stre­sov zaradi ločitve od moža, se ne pozna psihosomatsko kot rak na dojki, te stvari so za mene pri človeku preumazane.

Kmetje so še zelo čisti in tam včasih ka­ki kmetici še kaj povem, drugače pa ne, ker je preveč packarije. S tem se peča pre­cej sveta, da bi zaslužili denar. Za to so vedeževalke, zato obstajajo standardna vprašanja, denar, ljubezen in kariera. To je za bruhat, ni mi všeč, pa je že tisoč­letja tako. To je za nekoga, ki se ukvarja z vedeževanjem za človeka, jaz to nisem. Najraje se skrijem med otroke, živali, in­valide, cerebralce, med ljudi, ki imajo eno­staven možganski ustroj. To je svet brez laži, ni izumetničenja, to je čisto …
_________________
A pure heart is rare to find...
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
DulceLocura
Special
Special


Pridružen/-a: 20.05. 2007, 12:25
Prispevkov: 3766
Kraj: v kotu sobe, z rotacijsko lucko na glavi xD

PrispevekObjavljeno: Sre 30 Maj 2007 21:12    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

what the fuck
_________________
* JANKO&METKA *

Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo MSN Messenger - naslov
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    wtf Seznam forumov -> Misteriji Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.