 |
wtf
forum za vse odfukane in odštekane :D
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Lanuin
Special
Pridružen/-a: 20.04. 2007, 14:22
Prispevkov: 1640
Kraj: Somewhere in Germany
|
 Objavljeno: Tor 22 Maj 2007 18:42 Naslov sporočila: Budizem |
 |
|
Budizem je ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij in je hkrati filozofija, temelječa na učenju Sidhārte Gautame (sanskrtsko v pāliju Sidhata Gotama). To versko gibanje je bilo odpor proti tedanjim verskim šegam v Indiji. Zavrnilo je zahteve bramanov, daritvene obrede in skrajne oblike askeze ter se zavzelo za »srednjo pot«.
Ta religija vključuje številne predstave in verovanja starodavne Indije, vendar pa tudi nekatera nova načela in spoznanja, ki naj bi vodile iz kroga rojstev in smrti. Ali povedano drugače, sledeč poti, ki jo je nakazal Buda, ki vključuje nravno življenje in razvoj vpogleda v resnično naravo stvari, človek doživi odrešenje. Budizem sprejema ideje nadaljevanju zavesti v naslednje življenje in o karmi, zanika pa obstoj nespremenljive duše ali jaza (atman), se pravi duše kot trajne, enotne biti, zato pa zagovarja misel o neduši ali nejazu (anatti), pri kateri sta bivanje in zavestnost mišljena kot nepretrgano se spreminjajoče kombiniranje snovnih in duhovnih lastnosti (skandhe), ki se v drugačni obliki obnove po smrti.
Budizem je nastal v Indiji, kjer je v 3. stoletju pr. n. št. postal državna religija, vendar je iz Indije do 7. stoletja našega štetja skoraj povsem izginil, saj ga je izpodrinil hinduizem. Budizem se je v različnih oblikah razširil po Aziji. Tako danes ločimo med dvema glavnima vejama: hinajana oz. theravada in mahajana. Mahajana se nadaljnje deli na Čan oz. Zen budizem, budizem Čiste dežele (Pureland) in Vadžrayana oz. tantrični budizem. V zadnjem obdobju se je začel širiti še v Evropo in Ameriko, čeravno v nobeni od tamkajšnjih držav ni postal vplivnejša veroizpoved. V Ameriki je bil sicer budizem pred kratkim označen kot najhitrejša rastoča religija.
V 19. stojetju je budistična filozofija vplivala tudi na evropsko filozofijo: pesimizem, novi voluntarizem, metafizika nezavednega. Med filozofi, pri katerih je zaznati budistične primesi, sta Arthur Schopenhauer in Friedrich Nietzsche.
_________________
A pure heart is rare to find... |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Lanuin
Special
Pridružen/-a: 20.04. 2007, 14:22
Prispevkov: 1640
Kraj: Somewhere in Germany
|
| Objavljeno: Tor 22 Maj 2007 18:43 Naslov sporočila: |
|
|
Buda
Buda v sanskrtu in drugih jezikih pomeni razsvetljenega, prebujenega. Ime se nanaša na Sidarto Gautamo, južnoazijskega plemiča, ki je živel v letih okrog 623 pr. n. št. do 543 pr. n. št. in dosegel razsvetljenje okrog leta 588 pr. n. št., oziroma na vsakogar, ki je ponovno odkril razsvetljenje.
Budisti Sidarte Gautame nimajo za prvega ali zadnjega Budo. Buda je nekdo, ki doseže darmo, resnico o naravi resničnosti, misli in bede človeškega položaja skupaj s pravo potjo do osvoboditve.
Iz stališča klasične budistične doktrine beseda Buda označuje osebo, kakršnih je bilo v vesoljnem času že mnogo. Buda Gautama je tako samo eden iz časovne premice Bud, ki se razteza v preteklost in prihodnost.
Po budistični tradiciji Sidarta Gautama zase ni zahteval božanskega položaja niti ni trdil, da ga je navdihoval kak bog. Proglašal se je za učitelja, ki naj bi vodil poslušanja željne in ne za osebnega odrešenika.
Gautama Buda je trdil, da ni vmesnega med človeštvom in božanstvi.
_________________
A pure heart is rare to find... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lanuin
Special
Pridružen/-a: 20.04. 2007, 14:22
Prispevkov: 1640
Kraj: Somewhere in Germany
|
| Objavljeno: Tor 22 Maj 2007 18:43 Naslov sporočila: |
|
|
Sidarta Gautama
Ime Sidarte Gautame v sanskrtu pomeni »potomca Gotame, ki je dosegel svoje cilje«. Po budistični tradiciji se je rodil kot princ očetu Sudodani, kralju, ki je vladal v Kapilavatsuju, mestu v današnjem Nepalu. Sidarta je pripadal bojevniški kasti kšatrijev. S svojim življenjem je vplival na nastanek budistične vere in v njej igra ključno vlogo.
O njegovem življenju lahko neodvisno preverimo le malo podrobnosti, zato je tu težko določiti, kaj je zgodovina in kaj je bajka. V članku se naslanjamo na življenje Sidarte Gautame, ki ga opisujejo zgodnejša budistična besedila.
Dan Sidartinega rojstva praznujejo budisti kot vesak. Svojo mater kraljico Majo naj bi pred rojstvom obiskal v podobi belega slona. Prerok je po rojstvu napovedal, da bo otrok bodisi postal velik kralj ali svet mož. Sidartin oče, ki je želel, da bi sin postal kralj, ga je zato varoval pred verskimi nauki in spoznanjem človeškega trpljenja.
Mitološka zgodba pripoveduje, da je njegov oče iz njegovega življenja odstranil vse, kar bi ga lahko užalostilo. Princ tako ni poznal žalosti, trpljenja, smrti in bolečine. A ko je enkrat le zapustil palačo je videl oslabelega moža. Tako je počasi spoznaval bolezen, smrt in trpljenje. Pri 29 letih je pobegnil iz palače in zapustil družino. Postal je potujoči asket Gautama. Odločil se je, da bo sam našel pot k blaženosti. Ugotovil je, da je prava srednja pot. Nekega dne je sedel pod figovim drevesom, in se odločil da se nikamor ne premakne dokler mu ne bo vse jasno o življenju,tako je nastopilo razsvetljenje. Tisti trenutek je postal Buda - razsvetljeni. V tem trenutku je dosegel nirvano. To je osvoboditev iz kroga reinkarnacije in osvoboditev od trpljenja.
Po dogovorjeni poroki in rojstvu sina Rahule je bil Sidarta kljub temu, da je imel vse, kar bi lahko potreboval ali si želel, stalno zaskrbljen in nezadovoljen. Pri omenjenih 29 letih se je s pomočnikom odpravil iz palače in doživel »štiri videnja«: pohabljenega starca, bolnika, razpadajoče truplo in asketa. Tedaj je Sidarta spoznal, da so smrt, bolezen, starost in bolečina neizogibne, da število revnih presega število bogatih in da se celo zadovoljstva bogatih končajo v niču. Odločil se je, da bo zapustil dom in družino ter postal menih. Svoje življenje je posvetil učenju premaganja trpljenja. Sledil je meditaciji jogijev z dvema brahmanskima puščavnikoma, vendar kljub temu, da se je naučil doseči visoko stopnjo meditacije, s tako potjo ni bil zadovoljen, zato se je odločil za pot meniha prosjaka. Učil se je asketskega življenja in krepil moč volje. Po šestih letih je z eno nogo v grobu spoznal, da ostro asketstvo ne vodi k večjemu razumevanju, temveč kali misli in muči telo.
Odkril je srednjo pot, pot odmikanja od hude samopopustljivosti in hudega samotrpinčenja. Pod svetim figovcem, znanim kot drevesom Bodi se je zaobljubil, da se ne bo premaknil od tam, dokler ne bo našel Resnice. Uspelo mu je pri 35. letih, takrat je bil maj in sijala je polna luna. Odtlej je znan kot Gautama Buda, ali preprosto Buda - razsvetljeni. Stanje razsvetljenosti budisti imenujejo nirvana. Buda je trdil, da je dosegel popolno prebujenje in razumevanje človeškega trpljenja skupaj s koraki, potrebnimi, da ga izničimo. To razumevanje se odraža v štirih resnicah ter v osmerih poteh.
Odločil se je, da bo nauk razodel tudi drugim ljudem. K njemu je lahko pristopil vsakdo. Poudarjal je, da sam ni bog.
Umrl je pri 80. letih. Njegove zadnje besede so bile: »Vse stvari morajo miniti. Vztrajno stremite k svoji odrešitvi.«
_________________
A pure heart is rare to find... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
