Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Lanuin

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture, ki je trajalo sedemsto let. Začetek in konec obdobja je sila težko določiti. Sprva so začetek obdobja povezovali z začetkom prirejanja olimpijskih iger, torej 776 pr. n. št, toda kasneje so njegov začetek pomaknili še nekoliko nazaj v preteklost in naj bi se tako začelo približno 1000 let pred našim štetjem. Končalo naj bi se z vzponom helenističnega sveta oziroma s smrtjo Aleksandra Velikega 323. leta pr. n. št. Obdobje deloma sovpada s klasičnim starim vekom, ki označuje čas Grkov in Rimljanov od približno 8. st. pr. n. št. do 5. st. našega štetja.

Antična Grčija opisuje grško govoreči del sveta v tistem obdobju. Se torej ne nanaša samo na geografsko območje sedanje Grčije, temveč še na druga geografska območja tedanje grške kulture. Semkaj sodijo še: Ciper, Egejski otoki, egejska obala Anatolije (Ionia), Sicilija in južna Italija (Magna Graecia) in razpršene grške naselbine na obalah Kolhide (Kolchis), Ilirije, Trakije (Thráki), Egipta, Cirenajke (Cyrenaica), južne Galije, vzhodni in severovzhodni del Iberskega polotoka in Iberijo (Iberia).

To je bilo živahno obdobje epistemološkega razvoja (gr. episteme = znanje, znanost), ko so postavili temelje sodobni znanosti, umetnosti, izobraževalnim sistemom, politiki in jeziku. Zasluge za prenos tedanjih dosežkov v sodobni čas nimajo Grki sami, marveč gre to med drugim pripisati Arabcem, predstavnikom renesančnega obdobja in neoklasicistom.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Ozadje razvoja

Znani angleški filozof Bertrand Russell je nekoč zapisal, da je vzpon stare Grčije pravzaprav presenetljiv, saj so na videz bolj ustrezni dejavniki za uspešen razvoj civilizacij obstajali že na drugih geografskih območjih. Toda kljub temu so bili Grki tisti, ki so razvili matematiko, znanost in specifično filozofijo. Prvi so pisali zgodovino v sodobnem pomenu besede, povsem neobremenjeno so razmišljali o naravi sveta. Začetek in nagel razvoj vseh teh značilnosti gre izslediti prav v čas antične Grčije, ko se je na širšem geografskem območju spremenilo marsikaj.

V 8. st. pr. n. št, denimo, so bile nekatere sredozemske kulture deležne velikih sprememb, ki so vključeval napredek železarstva in sprejem feničanskega alfabeta. Nastajale so pesmi, ki jih povezujemo z deli Homerja in so se uspele ohraniti, ker so jih zapisali. Razvijala se je tudi zavest, da mestne državice, polise združuje jezik, kultura in verovanja. To je tudi začetek kolonizacije, ki je trajala dvesto let. Ni nepomembno, da je bila grška zemlja razmeroma neplodovitna, če bi jo primerjali s tisto v Mali Aziji ali Južni Italiji.

Mešali so se različni kulturni vplivi, ki so se v nekem smislu združili v vzhodnem predelu Egeja, kjer so se križale poti iz Egipta, Sirije, Mezopotamije in celo Indije.

V političnem smislu je bil začetek obdobja označen s sporom med vladarjem in aristokrati, ki so se spopadali tudi med seboj. Na oblast se je zavihtelo več tiranov, ki so si včasih sledili zaporedoma. Na splošno velja, da je grški svet v 5. st. pr. n. št. nihal med oligarhijami in demokrati. Seveda ne v prvem ne v drugem primeru ženske, sužnji in tujci niso imeli političnih pravic.

Nekako do 5. st. pr. n. št. se je oblikovalo še nasprotovanje med Sparto in Atenami, ki sta se povrh vsega bojevali še s Perzijci. Atene in Sparta sta okusili krvavo vojno, ki je trajala sedemindvajset let (431-404 pr. n. št.) in jo je dobro opisal zgodovinar Tukidid.

V 4. st. pr. n. št. so se nadaljevale vojne za prevlado, to je bilo tudi obdobje življenja Platona in Aristotla, ki sta poskušala grški svet pomakniti nazaj v dobo mestnih držav. Enotnost pa je bila Grkom pravzaprav vsiljena. Filip Makedonski je grško vojsko porazil pri Hajroneji (338 pr. n. št.) in to je pomenilo konec grške svobode. To so bili začetki helenističnega sveta in obdobja, ki je pešal vzporedno z rastjo vpliva antičnega Rima.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Razcvet filozofije

Začetek grške filozofije ter s tem filozofije nasploh je mogoče postaviti v 6. st. pr. n. št., kar pripisujejo Talesu. Toda vsa tedanja Grčija se ni razvijala enako uspešno. Prvo filozofsko plodno področje je bila grška kolonija na tleh današnje južne Italije, Eleja, jedro kasnejšega razvoja, ki ga danes imenujemo klasično obdobje grške filozofije, pa je bilo v Atenah. Te so se v 5. st. pr. n. št. razcvetele. To je bilo med drugim obdobje Sofokleja, Herodota, Sokrata, v umetnosti pa se je razvijalo kiparstvo in oblikovanje keramike, kar je pustilo trajen vtis o tem obdobju.

Marsikatero dognanje je bilo sicer rezultat filozofskega sinkretizma, torej združevana filozofskih vplivov z različnih koncev sveta, toda rezultat je bil enkratna oblika v grškem miselnem prostoru. Že od Parmenida naprej je bilo eno izmed vodilnih vprašanj filozofije Antične Grčije možnsot spoznanja, ki bi presegle meja mnenja (dokse). Parmenid je govoril o Enem, ki presega mnoštvo izkustvenega in mnenjskega sveta. Heraklit, ki se ponavadi upošteva kot Parmenidov antipod, pa je nasprotno trdil, da je osnovni zakon narave in sveta nenehno gibanje in tekočnost bivajočega. Iz miselnega horizonta teh in ostalih filozofov, ki jih danes imenujemo predsokratiki, je izhajala tudi Platonova misel, ki pa se je morala vseskozi spopadati s sofisti, ki so zanikali možnost spoznanja. Sofisti so trdili, da ne obstajajo naravne norme človekovega delovanje ter da sta jezik in spoznanje zgolj konvenciji. Predvsem po zaslugi Sokrata (470-399 pr. n. št.), osrednje figure Platonovih dialogov, so sofisti prišli na slab glas šarlatanov in retorikov. Sokrata sta nasledila dva druga misleca klasičnega obdobja grške filozofije, Platon (428-347 pr. n. št) in Aristotel (384-311 pr. n. št.). Velja pripomniti, da Sokrat v življenju ni napisal ničesar ter da ga prav zato težko ločimo od filozofije Platona.
Kasnejši razvoj grške filozofije se je v obdobju helenizma razcepil na stocizicem, skepticizem (skeptiki so nadaljevali Platonovo akademijo) ter druge šole (epikurejstvo, aristotelizem).

Aristotelj
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Novo obdobje

Aleksander Veliki je grško kulturo in misel ponesel daleč prek dotedanjih meja grške civilizacije. 334 pr. n. št. je prekoračil Helespont in stopil na azijska tla, od koder je nadaljeval proti Egiptu, na jugovzhodu do Evfrata in Tigrisa, prek Hindukuša pa nato vse do Buhare in Taškenta. Prečkal je celo Ind vse do Beasa. Aleksander Veliki je nato umrl leta 323 pr. n. št.

Njegovo vojskovanje je bržda še pospešilo prenos znanja in filozofije, prav tako pa je okrepilo trgovino z Afriko, Arabskim polotokom in s srednjo Azijo.

Aleksander je tudi razširil obzorje dotedanjega Sredozemlja, Grki pa so se tako lahko vključili v kozmopolis, torej v celotni civilizirani in vse bolj helenizirani svet. Razvoj slednjega predstavlja konec obdobja antične Grčije.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Grška božanstva

Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote in spolnega poželenja. V rimski mitologiji ji ustreza Venera v egipčanski pa Hathor. Ima pridevek "rojena v morski peni".

Tizianova slika AfroditePo Heisodu je hči Urana. Temu je njegov sin Kronos (oče Zevsa) odrezal spolne organe in jih vrgel v morje. Seme se je pomešalo z morjem in morje se je spenilo. V tej peni je nastala Afrodita, ki je na Cipru stopila na kopno. Obstajajo tudi drugi miti o rojstvu Afrodite. Po Homerju je hči Zeusa in Dione, drugi "poročajo" da je bila rojena v školjki.

Poročena je bila s Hefajstom, bogom kovaštva in ognja, ki pa jo je stalno varal z nesmrtnicami in smrtnicami. Med zabavo z Aresom (Hefajst ju je presenetil, ujel v mrežo in pokazal vsem bogovom) je bil spočet Eros.

Eden glavnih centrov čaščenja Afrodite je bil v Paphos na Cipru. Je hči Zevsa in Okeanove hčere Dione. Je boginja ljubezni in lepote in velja za najlepšo boginjo. Kot boginja ljubezni je zaščitnica zaljubljencev in kaznuje tiste, ki ljubezen prezirajo.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Ariadna (grško najbolj sveta ali zelo plodna mati) je v grški mitologiji boginja plodnosti na Kreti. Častili so jo tudi na Naksosu, Delosu, Cipru in v Atenah. Njena rimska »dvojnica« je Libera.

Ariadba in Bakus v grški mitologiji je Ariadna hči kretskega kralja Minosa in Pasifae. Ko so Atenci umorili njegovega sina, je zasedel Atene. Atence je zavezal, da so vsako leto poslali na Kreto sedem mladeničev in mladenk. Namenjeni so bili za človeške žrtve Minotavru, ki je živel v labirintu. Neko leto se je junak Tezej priključil tej skupini s ciljem, da ubije Minotavra. Na Kreti se je Ariadna zaljubila vanj in mu podarila čaroben meč ter klobčič rdeče niti (Ariadnina nit). Tezej je med prodiranjem v labirint odvijal to nit, tako da je po uspešno opravljeni nalogi našel pot iz labirinta. Ko se je Tezej zmagovito vrnil iz labirinta, je Ariadna zbežala z njim, toda Tezej jo je spečo pustil na otoku Naksos. Tu je postala žena Dioniza.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Ate je v grški mitologiji boginja nesreče. Je Zevsova hči, medtem ko njena mati ni znana.

Homer jo omenjana v Iliadi kot zaveznico Here. Le-ta jo je uporabila, da je Zeus prisegel, da bo njegov smrtni potomec velik voditelj. Hera je tako preprečila rojstvo Herkula in tako se je pred njim rodil Evristej. Ko je Zeus ugotovil, da sta ga izigrali, je vrgel Ato na Zemljo in ji prepovedal vrnitev na Olimp. Ate je potem hodila po svetu in povzročala nesrečo med smrtniki.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Aténa (grško Άθηνά, Athēnâ ali Ἀθήνη, Athénē; dorsko Άσάνα, Asána; latinsko Minerva) je bila grška boginja civilizacije, modrosti, tkanja, obrti in disciplinirane strani vojne (nasilje in krvoželjnost sta bila Aresovo področje). Imenovali so jo tudi Atena Palada ali Atena Palas. Atenina modrost obsega tehnično znanje tkanja in obdelovanja kovin, pa tudi zvitost (metis) likov, kot je bil npr. Odisej. Posvečeni sta ji bili sova in oljka. Ime izvira iz grškega Ἀθεονόα, Atheonóa (= iz božji (theos) um (nous)). Klicali so jo tudi Άτρυτώνη, Atrytone (= neutrudljiva), Παρθένος, Parthénos (= devica) in Ή Πρόμαχος, Promachos (prednja bojevnica, tj. ki se bojuje spredaj).

Ateno je spremljala sova, pogosto pa tudi boginja zmage Nika. Prikazana je z egido na prsih (ščit njenega očeta Zevsa[1]), s šlemom in s ščitom z glavo gorgone Meduze, votivnim darom Perzeja. Atena je oborožena boginja bojevnica in se v grški mitologiji pojavi kot pomočnica številnim junakom, med drugim Herakleju, Jazonu in Odiseju. Nikoli ni imela ljubimca, zato so jo pogosto imenovali Atena Partenos (»Atena Devica«). Od tu izvira tudi ime najznamenitejšega njej posvečenega svetišča Partenona na Akropoli v Atenah.

Ateno so kot zaščitnico mesta (Atena Polias, »Atena Mestna«) častili po vsej Grčiji, Posebno razmerje pa je imela do Aten, na kar kaže tudi etimološka povezanost med imenom boginje in mesta.[2] Atene imajo množinsko ime zato, ker so bile kraj, kjer je Atena tam že od najzgodnejših časov predsedovala svojemu sestrstvu (Athenai).[3] Atena je bila namreč v Egeju po vsej verjetnosti boginja že v prazgodovinskih časih.[4] Nekatere najdbe kažejo, da je bila v začetku Atena bodisi sova bodisi splošneje ptičja boginja. V tretji knjigi Odiseje privzame obliko morskega orla. Njena egida je morda ostanek kril;[5] na arhaični lončevini z rdečimi liki je namreč prikazana s krili.

V olimpijskem panteonu je bila Atena poustvarjena kot najljubša Zevsova hči, ki se je rodila iz njegovega čela, potem ko je požrl njeno mater Metido. Zgodba o njenem rojstvu se je ohranila v več različicah. V najpogosteje navajani Zevs leže z Metido, boginjo pretkanosti, vendar se takoj zatem ustraši posledic. Prerokovano je bilo namreč, da bo Metida rodila otroke, ki bodo močnejši od očeta[6]. Da bi se izognil posledic Zevs po odnosu spremeni Metido v muho in jo pogoltne. Vendar prepozno: Metida je že spočela otroka. Metida začne takoj izdelovati šlem in obleko za svojo spočeto hčer. Kovanje ob tem povzroča Zevsu hude bolečine in Prometej, Hefajst, Hermes ali Palemon (odvisno od vira) preseka Zevsovo glavo z dvorezno minojsko sekiro (labrida Velike boginje). Pri tem Atena ob hudih Zevsovih mukah popolnoma odrasla in oborožena skoči iz njegove glave.

Po fragmentih, pripisani pollegendarnemu feničanskemu zgodovinarju Sanhuniatonu, domnevno napisanih pred Trojansko vojno, je bila Atena hči Kronusa, kralja Biblos, ki naj bi obiskal 'nenaseljivi svet' in podaril Atiko Ateni.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Demetra je v grški mitologiji boginja zemlje in rodovitnosti.

Je zavetnica zakona in otrok, Zevsova ljubica ter hči Kronosa in Ree.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Dika (tudi Dike; grško Δίκη) je v grški mitologiji ena od Horij; bila je boginja človeške pravice, medtem ko je bila njena mati (Temis) boginja božje pravice. Bila je rojena kot smrtnica, saj je Zevs hotel, da ohranja pravičnost med človeštvom. Ko je ugotovil, da je to nemogoče, jo je povzdignil na Olimp.

Diona je v grški mitologiji Zevsova žena in mati boginje Afrodite.

Eos je v grški mitologiji boginja jutranje zarje. Je Tritonova žena in sestra Heliosa (Sonca) ter Selene (Meseca).

Erida je v grški mitologiji sestra boga Aresa; boginja prepira in nesloge.
Med zbrane boginje je vrgla zlato jabolko z napisom za najlepšo in s tem izzvala spor, ki ga je razrešil Paris v korist Afrodite.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Gea je v grški mitologiji boginja zemlje, mati vesoljstva.
Upodobljena je z rogom izobilja, sadeži in otroki. Je Kronosova mati in Uranova žena.

Harite so v grški mitologiji tri Zevsove hčerke, boginje lepote, ljubkosti in miline. Spremljale so Afrodito. Njihove rimske vzporednice so gracije.

Heba je v grški mitologiji boginja mladosti; hči Zevsa in Here. V Iliadi streže nektar drugim bogovom.
Ko je bil Heraklej povzdignem med bogove, je Heba postala njegova žena.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Asklepij je v grški mitologiji bog zdravilstva. Njegov rimski »dvojnik« je Eskulap.

Asklepios, Paziz, LouvrePo sagi je sin nesmrtnega Apolona in smrtne tesalske knežje hčerke Koronis.
O smrti Koronis obstajata dve verziji. Po prvi jo je ubila s puščico Artemida, po drugi pa jo je ubil sam Apolon zaradi nezvestobe med nosečnostjo. Po njeni smrti je dal Apolon sina v vzgojo kentavru Cherionu. Ta mu je dal najboljšo možno vzgojo v zdravilstvu.
S soprogo Epiono je imel 5 hčera (Acesa, Iaso, Panakeja, Agleja in Higija) in 3 sinove (Mahaon, Telesforos in Polidarius).
Na bojnih poljih pred Trojo sta imela on in njegov sin Mahaon pomebno vlogo. Ker je kot zdravnik obudil mrtveca, je razjezil Hada - gospodarja podzemlja. Na njegovo vztrajanje je Zevs ubil Asklepija s strelo, ker je deloval proti volji bogov.

Po smrti so ga častili kot boga, vendar je ostal bliže ljudem kot bogovom.
Po njegovem rimskem »dvojniku« Eskulapu se imenuje simbol medicine Eskulapova palica. Spremljevalka in pomočnica je bila kača.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Dioniz (grško Dionysos) je v grški mitologiji sin Zevsa in Semele; bog vina, plodnosti, veselja in razposajene objestnosti.
Posebej so ga častili na otokih Egejskega morja.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Eol (grško Aeolus) je v grški mitologiji bog vetrov. Je sin Pozejdona in Arne.

Vetrove je nadziral s pomočjo vinskih mehov, ki jih je odpiral in zapiral v votlinah otoka Aeolia.

Imel je 12 otrok (po šest sinov in hčera), ki so bili vetrovi.

Eol je pomagal Odiseju med njegovo potjo domov, tako da mu je podaril meh z vsemi škodljivimi vetrovi in mu naklonil le nežni zefir, ki je gnal njegovo ladjo proti domu.
_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Êros je v grški mitologiji bog ljubezni, poželenja in spolnosti; oboževan pa je bil tudi kot božanstvo plodnosti. Njegovo ime je koren besed kot erotika. Njegov rimski ekvivalent je bil Kupid, »poželenje«, znan tudi kot Amor, »ljubezen«. Podobno kot Dioniza so ga včasih imenovali Eleutherios, »osvoboditelj«.

Po Hesiodu je skupaj s Tartarjem, Gajo in Niksom vzniknil iz Kaosa. Pozneje je veljal kot sin Afrodite (rimske Venere) in Aresa (rimskega Marsa); njegova ljubica je Psihe (glej tudi Eros in Psihe).

V umetnosti je pogosto upodobljen z lokom in puščicami, s katerimi cilja ljudi, in v zadetih se vname ljubezen. Po legendi ima poleg zlatih puščic ljubezni tudi železne puščice, ki vnamejo sovraštvo.

V astronomiji se po Erosu imenuje pomemben asteroid 433 Eros.

_________________
A pure heart is rare to find...

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli