Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Lanuin

Ludvik XIV - Sončni kralj

Ludvik XIV. (Louis-Dieudonné), francoski kralj, * 5. september 1638, † 1. september 1715)

Ludvik XIV. imenovan tudi Sončni kralj je vladal kot kralj Francije in kralj Navarre od 14. maja 1643 do svoje smrti.

Po Mazarinovi smrti (1651) je prišel na oblast Ludvik XIV. ter nadaljeval absolutistično politiko svojih predhodnikov. Obnovil je vladarske predpravice, odpravil položaj prvega ministra, visoko plemstvo je zadolžil za razne službe na dvoru ali pa mu je dajal denarne podpore, tako da je postalo popolnoma odvisno od njegove milosti, ter utrjeval svoj položaj kralja po božji pravici, sončnega kralja. Škof Bossuet je v Razpravi o svetovni zgodovini in v spisu Politika, ki izhaja iz Svetega pisma, teoretično upravičil in utemeljil veljavnost božanskega poslanstva sončnega kralja.

Po frondi je bilo v Franciji naslednje stoletje zelo malo uporov. Nobenega med plemiči, le en protestantski in nekaj kmečkih uporov. Namesto tega je kralj spodbujal vero v svoj polbožanski položaj. Večina monarhov celinske Evrope je imelo Ludvika za mojstra vladarskih veščin. Vendar tudi Ludvikova vladavina ni bila tako popolna. Za vsem njegovim bliščem in državniškimi uspehi so se skrivali problemi v notranji strukturi države, duhovna nesvoboda, razmajane državne finance in nazadovanje v gospodarstvu. Ob gradnji palače v Versaillesu je postala zelo očitna Ludvikova moč, ki se je kazala tudi v pravilih vedenja in življenja na dvoru. Ludvik je zopet vpeljal intendante ter z njimi okrepil civilno oblast. Zdaj je lahko kralj posegal v vsakdanje življenje navadih ljudi. Tega si pred tem nebi mogli predstavljati. Zdaj so imeli natančno predpisane obleke, plače, vedenje in verovanje. Tako rekoč je moč Ludvika XIV. postala absolutna. Države ni več delil z vrhovnim sodiščem, plemiči ali protestanti. To povejo tudi besede, ki naj bi bile njegove: "L'etat, c'est moi.-Država, to sem jaz."

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Napoleon Bonaparte

Napoleon Štucl Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na Korziki (v sporu s francosko oblastjo); nemirni čas je Napoleon dočakal v Parizu in kot simpatizer jermanov bojeval proti zunanjim in notranjim nasprotnikom francoske revolucije. Napoléon je bil učinkovit vodja Francije od leta 1799. 18. maja 1804 je postal prvi cesar Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I »Veliki«), kar je trajalo do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini zahodne in srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »razsvetljenih monarhov«.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Katarina Velika

Katarina II. Aleksejevna (rusko Екатерина II Алексеевна, Ekaterina II Alekseevna), bolj znana kot Katarina Velika (Екатерина Великая, Ekaterina Velikaja), ruska carica od 28. junija 1762 do svoje smrti, * 2. maj 1729, Stettin, Prusija (danes Poljska), † 17. november (6. november, ruski koledar) 1796, Carskoje selo pri Sankt-Peterburgu, Rusija
Rodila se je kot nemška princesa Sofija Avgusta Frederika (nemško Sophie Auguste Friederike) von Anhalt-Zerbst-Dornburg. Pruski kralj Friderik II. (1727-1786) si je prizadeval za poroko mlade princese z ruskim prestolonaslednikom Petrom Fedorovičem (poznejšim Petrom III., 1728-1762). Ruska carica Elizabeta, ki je Petra kot svojega nečaka izbrala za svojega naslednika, je leta 1744 izbrala 15-letno Sofijo za njegovo ženo. Sprejela je rusko pravoslavno vero, se preimenovala v Katarino Aleksejevno Rusko, in se 1. septembra 1745 poročila s Petrom.

Zakon ni bil srečen. Kmalu je postala priljubljena pri številnih političnih skupinah, ki so nasprotovale njenemu možu. Katarina, ki je bila dobro izobražena, je sledila takratnim dogajanjem v Rusiji in preostali Evropi. Leta 1762 je po smrti svoje tete Peter nasledil ruski prestol. Začel se je obnašati čudaško in voditi nepremišljeno zunanjo in notranjo politiko: prekinil je zvezo s Prusijo, odpravil številne davke, ter po pravicah izenačil pravoslavje in protestantstvo, zaradi česar je raslo nezadovoljstvo med ruskim občestvom, še posebej v gardi. Julija 1762, samo pol leta po kronanju, je bil Peter ubit v zaroti, ki jo je vodil Katarinin ljubimec Gregorij Orlov, in s katero so za vladarko proglasili Katarino, ki pa ji niso mogli dokazati vpletenosti. Kronali so jo v Moskvi 13. septembra 1762 po ruskem koledarju.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Marija Terezija

Marija Terezija, vladarica, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Marija Terezija, nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter vladarica habsburških dednih dežel, je s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana postala tudi dejanska vladarica Svetega rimsko-nemškega cesarstva.

V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok; najmlajša med njimi je bila Marija Antoinetta, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI.

Marija Terezija je pričela obširne reforme v vojski. Podvojila je število mož v avstrijski armadi in reformirala tudi sistem davkov, da bi zagotovila redne prihodke za vzdrževanje vlade in vojske. Centralizirala je vlado, tako da je prej ločena avstrijska in češka kanclerstva združila v en sam administrativni urad. Pred tem so pravosodje in upravo nadzirali isti uradniki. Ustanovila je vrhovno sodišče, katerega edina naloga je bila vzdrževanje zakona v njenih deželah. Te reforme so okrepile gospodarstvo. Po nasvetu svojega državnega kanclerja Wenzla Antona von Kaunitza je prekinila zavezništvo z Veliko Britanijo in namesto tega sklenila zavezništvo z Rusijo in Francijo. Leta 1752 je ustanovila vojaško akademijo, leta 1754 pa akademijo inženirskih znanosti. Zahtevala je tudi, da Dunajski univerzi dodelijo dovolj sredstev, da je medicinska fakulteta postala učinkovitejša. Ko se ji je zdelo, da je njena vojska dovolj močna, se je leta 1756 pripravljala na napad Prusije, a jo je Friderik prehitel in napadel Saško, še eno zaveznico Avstrije, ter s tem začel sedemletno vojno. Vojna se je končala leta 1763, ko je Marija Terezija podpisala sporazum, s katerim je priznala prusko oblast nad Šlezijo. Marija Terezija je bila ena od tako imenovanih »razsvetljenih absolutistov«.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Krištof Kolumb

Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova1, Italija; † 20. maj 1506, Valladolid, Španija.

Kolumb je prečkal Atlantski ocean in leta 1492 dosegel Ameriko pod zastavo kastiljske Španije.

Verjel je, da je Zemlja sorazmerno majhna krogla, zato je sklepal, da bo s potovanjem na zahod prišel na Daljni vzhod. Čeprav ni bil prvi zahodnjak, ki je prišel v Ameriko, so njegova raziskovanja vzpostavila trajne povezave med starim in novim svetom.

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Elizabeta II.

Elizabeta II. Britanska (izvirno angleško Elizabeth II of the United Kingdom; rojena kot Elizabeth Alexandra Mary Windsor), britanska kraljica, * 21. april 1926.

Elizabeta II. je trenutno kraljica v 16 neodvisnih državah (Kraljestvih Britanske zveze narodov (Commonwealth Realms): Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Kanada, Avstralija, Nova Zelandija, Jamajka, Barbados, Bahami, Grenada, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Tuvalu, Sveta Lucija, Saint Vincent in Grenadine, Antigva in Barbuda, Belize in Saint Kitts in Nevis). V skladu z westminstrskim statutom iz leta 1931 so vsa monarška mesta enakovredna in nobeno tako ni nadrejeno drugim.

Kraljica Združenega kraljestva, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Južnoafriške republike, Pakistana in Cejlona je postala po smrti svojega očeta, kralja Jurija VI. (George VI.) 6. februarja 1952. V času vladanja je bila tako kraljica 32 državam, a se jih je polovica (16) osamosvojilo.

Danes tako vlada okoli 128 milijonov ljudem v 16 državah.

Prav tako drži naslednje položaje: Vodja Britanske zveze narodov, Vrhovni guverner Cerkve Anglije, Lord of Mann in Vojvoda Lancastra.

Trenutno je druga najdalj vladajoča vodja države na svetu (za tajskim kraljem Bhumibol) in tretja najdalj vladajoča britanska monarhinja (za Jurijem III. in Viktorijo).

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Papež Janez Pavel II.

Rojen je bil na južnem Poljskem v družini nekdanjega avstro-ogrskega častnika. Že v mladosti se je spoznal s krakovsko judovsko skupnostjo in preživel nacistično okupacijo. V duhovnika je bil posvečen 1. novembra 1946. Na poljskih univerzah je poučeval etiko in leta 1958 postal krakovski pomožni škof, čez štiri leta pa je prevzel tudi vodenje škofije.

30. decembra 1963 ga je papež Pavel VI. imenoval za krakovskega nadškofa. Sodeloval je na drugem vatikanskem cerkvenem zboru.

Leta 1967 je postal kardinal. Leta 1978 je tako sodeloval v konklavu, ki je po smrti Pavla VI. za novega papeža izvolil Albina Luciania, oziroma Janeza Pavla I. Po njegovi nepričakovani in sumljivi smrti po le 33 dneh papeževanja je bil Karol Wojtyła kljub svoji neobičajni mladosti ter poljski narodnosti 16. oktobra 1978 izvoljen za novega papeža. V spomin predhodnika si je nadel ime Janez Pavel II.

13. maja 1981 je nad njim na trgu sv. Petra v Rimu Turek Mehmet Ali Ağca izvedel poskus atentata. Kasneje je papež atentatorja obiskal v zaporu, vsebina njunih pogovorov pa še danes ni znana. Člani teroristične mreže Al Kaida so med njegovim obiskom na Filipinih januarja 1995 pripravljali še en atentat na papeža. Na dan atentata so bili razkrinkani.

Čeprav je na papeški položaj prišel mlad, ukvarjal pa se je tudi s športom, sta dva poskusa atentata na njegovem zdravju pustila posledice. Pojavili so se tudi sumi o raku, trpel pa je tudi za Parkinsonovo boleznijo. Ni mogel več hoditi, težko je govoril in slabo slišal, vendar je nadaljeval s potovanji po svetu. Kljub slabemu telesnemu stanju tisti, ki so se z njim srečali, pravijo, da je bil duševno popolnoma zdrav. Izgledal je trdno odločen, da bo na položaju vztrajal do smrti ali do poslabšanja duševnega stanja.

Po zgledu predhodnika se je odločil poenostaviti svoje urade. Poleg tega, da ni nosil papeške tiare in da se je zavzemal za manj slovesen postopek ob kronanju novega papeža, je ukinil tudi onikanje samega sebe, vse v duhu papeškega naziva Servus Servorum Dei (Služabnik božjih služabnikov).

_________________
A pure heart is rare to find...

Lanuin

Karel Veliki

Karel I. Veliki (francosko Charlemagne), frankovski kralj (768 - 814), in cesar (800 - 814), * 2. april 747, † 28. januar 814, Aachen.

Karel Veliki je bil sin Pipina Malega, ki velja za začetnika dinastije Karolingov. Bil je vladar in vojskovodja, pod katerim je frankovska država dosegla največji obseg v svoji zgodovini. Leta 800 je bil v Rimu okronan za cesarja, s čimer je pridobil naziv Imperator Romanorum.

_________________
A pure heart is rare to find...

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli